Dve kovini rasteta še hitreje kot zlato

Vlagatelji so letos zatočišče pred carinskim stampedom in geopolitičnimi trenji iskali v plemenitih kovinah, a je rekordna vrednost zlata zasenčila še hitrejšo rast cen srebra in platine od začetka leta. Nekateri analitiki menijo, da se je niz zlata zdaj izpel, srebru pa v prihodnjih mesecih napovedujejo nadaljno rast.

Zlato, ki raste že od konca leta 2022 ob velikih nakupih centralnih bank, je letos pridobilo približno 28 odstotkov vrednosti in aprila doseglo rekord pri 3.500 dolarjih za 31,1 grama (trojsko unčo), ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal visoke carine za več kot 60 trgovinskih partneric. A v enakem obdobju se je srebro podražilo za 32 odstotkov, medtem ko je platina od začetka leta pridobila kar 60 odstotkov. Obe kovini sta ta mesec dosegli najvišjo vrednost v zadnjih 14 letih.

Analitiki pri ameriški investicijski banki Citigroup so junija zapisali, da je zlato že doseglo svoj vrh, in napovedujejo, da bo do druge polovice prihodnjega leta cena upadla na razpon med 2.500 in 2.700 dolarji za 31,1 grama (trojsko unčo).

Po drugi strani so julija zvišali trimesečno napoved cen srebra z 38 na 40 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo), šest- do 12-mesečno napoved pa na 43 dolarjev. Trenutno je cena na newyorški borzi Nymex pri 39,8 dolarja. Med razlogi za dobre obete pri Citigroup navajajo rast naložbenega in industrijskega povpraševanja, ki prehiteva ponudbo na trgu, ter pričakovane reze obrestnih mer ameriške centralne banke (Federal Reserve).

Po mnenju direktorja investicijske družbe US Global Investors Franka Holmesa je srebro podcenjeno v primerjavi s ceno zlata. Trenutni količnik med cenama je 86, medtem ko je zgodovinsko povprečje pri 80. “Povratek na zgodovinsko razmerje med zlatom in srebrom bi lahko srebro vrnilo na najvišjo vrednost vseh časov, ki je 50 dolarjev za unčo,” je Holmes dejal za Forbes. Rekord je srebro doseglo aprila 2011.

Več zanimanja v industriji

Na trgu srebra povpraševanje presega ponudbo že zadnja štiri leta, tudi letos industrijsko združenje Silver Institute napoveduje primanjkljaj. Organizacija pričakuje, da bo letos na trgu 1,03 milijarde trojskih unč (31,1 g), kar je dva odstotka več kot lani, medtem ko bo povpraševanje predvidoma znašalo 1,15 milijarde oziroma odstotek manj kot lani. Od leta 2016 se je sicer povpraševanje okrepilo za več kot desetino, ponudba pa je z izjemo padca v času pandemije brez večjih sprememb.

Srebro ima tako kot druge plemenite kovine poleg naložbene vrednosti tudi industrijske aplikacije. A če pri zlatu prevladuje povpraševanje centralnih bank, vlagateljev in izdelovalcev nakita, po srebru največ povprašujejo prav industrijski odjemalci. Ti pomenijo skoraj 60 odstotkov svetovnega povpraševanja po kovini, kar je lani znašalo rekordnih 680 milijonov trojskih unč (31,1 g).

To med drugim pomeni, da bi pričakovano umirjanje geopolitičnih in trgovinskih trenj ter nižanje obrestnih mer krepilo povpraševanje po srebru, saj bi spodbudilo gospodarsko aktivnost, medtem ko je zlato kot hranilec vrednosti v zadnjem času raslo prav zaradi teh negotovosti.

Največ srebra kupijo v sektorju elektronike, predvsem v fotovoltaiki oziroma proizvodnji sončnih panelov, kjer se je v zadnjem desetletju povpraševanje več kot podvojilo, po podatkih Silver Institute. Po slabo petino povpraševanja zagotovijo še fizični nakupi naložbenega srebra in proizvodnja nakita, manjše količine se uporabljajo tudi v fotografiji in za proizvodnjo srebrnine.

Rudniki proizvajajo manj srebra

Čeprav je celotna ponudba srebra v zadnjih letih stabilna, od leta 2016 upada proizvodnja v rudnikih, padec pa je v tem času do neke mere izničila rast reciklaže, ki sicer pomeni manj kot petino ponudbe. V rekordnem letu 2016, ko so rudniki proizvedli 900 milijonov trojskih unč srebra, je bila cena za 31,1-gramsko unčo pri 13 dolarjih, skoraj trikrat manj kot sedaj, a proizvodnja ni sledila tem podražitvam.

Raziskovalna družba Metals Focus trdi, da se proizvodnja ne bo opazno dvignila niti v naslednjih petih letih, kljub rekordnim cenam. Temu botruje dejstvo, da več kot polovico vsega srebra proizvedejo rudniki, ki kovino pridobivajo kot stranski produkt pri rudarjenju drugih kovin, in sicer svinca in cinka (29,4 odstotka), bakra (26,8 odstotka) in zlata (15,5 odstotka), v teh rudnikih pa je proizvodnja manj odzivna na tržno ceno srebra.

Primarni rudniki srebra po podatkih Statiste pomenijo 27,8 odstotka proizvodnje, a tu povečanje zavirajo visoki operativni stroški, medtem ko bi tudi v primeru vlaganj v povečanje proizvodnje proces trajal več let. “Malo verjetno je, da bi nova proizvodnja lahko kratkoročno do srednjeročno uravnotežila trenutne primanjkljaje. Da bi se ti primanjkljaji odpravili, smo namesto tega odvisni od recikliranja in povpraševanja, ki se bo odzivalo na napovedano rast cen,” so pri Metals Focus dejali za portal Money Metals.

Največje proizvajalke srebra so Mehika, Kitajska in Peru, katerih letna proizvodnja je lani presegala 100 milijonov trojskih unč (31,1 g). Sledijo Bolivija, Čile in največja evropska proizvajalka Poljska, kjer so lani pridobili 42,5 milijona unč srebra, predvsem iz rudnika bakra in srebra Lubin, ki ga upravlja poljska družba KGHM, po podatkih Silver Institute drugi največji rudar srebra na svetu.

Platina letos pridobila 60 odstotkov

Od začetka leta, predvsem pa v drugem četrtletju, je 60-odstotno rast beležila tudi platina, po tem, ko se je s plemenito kovino zadnja tri leta trgovalo v ozkem razponu med 900 in 1.100 dolarji za trojsko unčo (31,1 g). V 2025 je kovina na Nymexu vstopila pri ceni 922 dolarjev, julija pa je pri 1.440 dolarjih za 31,1-gramsko unčo.

Trump je ob napovedi carin v aprilu sicer prizanesel platini in industrijskim kovinam, nato pa v začetku julija napovedal 50-odstotne carine na baker, eno najširše uporabljanih industrijskih kovin. To je spodbudilo tudi skok cen platine, saj so vlagatelji začeli pošiljati večje količine iz tradicionalnih središč v Londonu in Zürichu v skladišča v New Yorku, da bi unovčili tamkajšnje višje cene – podobno kot v primeru bakra. To je omejilo ponudbo na promptnih trgih, kot je züriški.

Že v juniju je kovina pridobila 28 odstotkov, saj Kitajska uvaža rekordne količine platine, ki jo kupujejo tako proizvajalci nakita kot vlagatelji.

Omejena ponudba

Medtem bo ponudba po podatkih industrijskega združenja World Platinum Investment Council (WPIC) letos najnižja v petih letih pri slabih sedem milijonih trojskih unč (31,1 g), padajo pa tudi zaloge v skladiščih, ki po oceni organizacije zadostujejo le za tri mesece svetovnega povpraševanja. Zaradi primanjkljajev, ki jih WPIC pričakuje vsako leto še naslednjih nekaj let, bo teh zalog zmanjkalo do leta 2029.

Platina je ena najredkejših kovin v Zemljini skorji, zato je bila zgodovinsko gledano dražja od zlata, a ima manjšo veljavo kot naložbeno sredstvo, saj se pridobiva v manjših količinah in ima več industrijskih aplikacij. Poleg tega zgoščenost proizvodnje v Južni Afriki, ki pridobi več kot 70 odstotkov vse platine na svetu, pomeni večjo nihajnost cen. Na junijski skok cen je poleg visokega povpraševanja na Kitajskem vplival tudi aprilski padec proizvodnje za skoraj četrtino v Južni Afriki.

Najpogosteje se platina uporablja kot katalizator v avtomobilski industriji, rafiniranju nafte in v kemični industriji, pa tudi za premaze trdih diskov v računalnikih in za proizvodnjo nakita.